Velenje, 28. 8. 2019

KUNI INTERVJU: Ätna

Glasba nemškega dvojca ÄTNA je avantura, vožnja med skrajnostmi, enkrat čutna nežnost, drugič surova krhkost. Nekje med Jamesom Blakeom, Fever Ray in White Stripes sta Inéz and Demian ustvarila svoj mikrokozmos. V nastopih v živo prevladuje pristnost in intenzivnost, njun umetniški tok izliva energičen in temačen pop, ki vabi in te odnaša. Koncertna ekipa je njuno glasbo odkrila na letošnjem MENT-u v Ljubljani, veseli smo, da sta se predstavila tudi pri nas.

V soju nebesnih luči smo si želeli, da se njun koncert ne bi nikoli končal, saj nas je nastop odnesel direkt v… vesolje.

Na najnovejšem albumu, je bila vsaka pesem posneta v ”one-take” tehniki, med snemanjem videa. Kako sta se domislila te ideje?

I: Wow, kul da to veš. Začela sva snemati video in poleg je bil najin tonski mojster. Ker sva vedela, da želiva posneti video v ”one-take”, sva mu rekla da naj posname glasbo medtem ko snemamo video. Ker nisem velika oboževalka sinhronizacije ustnic in napravljanja da delam glasbo, poziranja in stvari. Rekli smo, da je to unikatno, ker se zgodi v momentu.  Nato smo imeli zvok in video hkrati in smo izbrali najboljšega izmed dvajsetih posnetkov.

D:  Velikokrat smo poskusili, da bi vse šlo naenkrat. Poleg tega, sva samo dva in vse delava naenkrat, kar je ta ideje najbolje pokazala.

I: Ja, da pokaževa da sva živi bend. Vizualno pokaže tudi kraje v katerih živiva. Vprašala sva ljudi, če lahko najameva prostor za samo 10 ali 12 ur, da sva to lahko naredila.

Inez in Demian, oba igrata na več instrumentov. Inez, ti si tudi profesionalna jazz pevka. Nam lahko poveš kako si prišla do tega in kako se počutiš ko greš izven tega okvirja?

I: Mislim, da glasba, ki jo ustvarjava prihaja iz stvari, ki sva jih rada poslušala v mladosti in to, da sva oba študirala jazz glasbo je to, da se sliši kot to. Ko sem bila mala sem poslušala punk, ska glasbo, nato tudi hip-hop in rap, ki ga ljubim. Poleg tega je tudi ta jazz stvar, kjer je veliko improvizacije, vse se zgodi zdaj, v tem trenutku. Tako da so najine pesmi bolj pop pesmi.

D: Vse je zelo splanirano.

I: Ampak v vsak pesmi imava točke, kjer se lahko odločiva v tistem momentu kaj zaigrati in kaj takrat narediti, ker veva kako dolgi deli so. To je ta improvizacijski del. Tako je energija drugačna od koncerta do koncerta, v tistih točkah se odločiva kam greva. Igrati izven tega izobraženega stila, je tako dobro. Počutim se svobodno. Igrava pesmi, kjer lahko improvizirama in igrava tako kot hočeva.

D: Mislim, da so se v zadnjih dvajsetih letih glasbeni stili prepletli, zarasli skupaj. Veliko glasbenikov igra ali pa najdejo navdih pri različnih stilih kot, elektronika, reggae, jazz ali blues. Verjamem, da je vse postalo svobodno. Jazz je vedno vključil raznorazne stile in poskušal eksperimentirati, jazz publika je postala zelo odprta . To je zelo zabavno. Nastopava tako na elektronskih festivalih kot tudi v jazz klubih, ker so ljudje odprti in zainteresirani.

Kako bi opisala vajino skupno glasbeno potovanje?

I: Poleg tega jazza, sva imela tudi jazz kvintet, kjer so prišli glasbeniki iz Amsterdama, Kölna in Berlina. Logistično je bilo zelo težko. Nisem pianistka, tako da ni veliko stvari, ki jih lahko igram na klavirju. Imam rada minimalistično glasbo, tako da je perfektno.  Vse jemljem iz tega. Za naslednji korak… želim več vzeti iz tega in se še več naučiti. Vzela bi stvari ki jih že vem in nekaj ustvariti iz tega. Rada ustvarjam naključne zvoke in rada imam flavte. Imam napravo, ki doda mojemu glasu efekt.  To sem imela že preden sem šla študirati, mi je oče podaril za božič. Nato sem začela študirati glasbo in se naučiti kako uporabljati moj glas normalno in klasično. Zato sem to napravo pospravila. Po študiju sem jo spet poiskala in začela z njo improvizirati. Tako se je vse to začelo. Deman, kaj še lahko rečeva o najini glasbeni poti?

D: Že tri leta igrava kot dvojica. Je zalo zabavno – potovati in spoznavati nove ljudi, kaj vse še lahko narediva poleg petja in igranja bobnov. Včasih igram tudi na bas in igram hkrati na bas in klavir. Raziskujeva možnosti.

V  kakšnem svetu živimo in kakšen vpliv nanj ima glasba?

D: Težko govorim o svetu, če vem verjetno samo to kaj se dogaja v Nemčiji in Evropi. Rekel bi, da se politika zelo spreminja. Še posebej mlajši so zmedeni v katero smer gredo starejši politiki in konzervativci. Veliko starejših konzervativcev in politikov sprejemajo odločitve glede klimatskih vprašanj in demokratičnih zadev in veliko mlajših je zelo razočaranih. Mislim, da lahko glasba izobrazi ljudi in jih združi k pogovoru, kot tudi to da deluje kot neka terapija.

I: Ja , mislim da glasba nekaj lahko naredi. Če opazujete kaj se dogaja v Rusiji, na primer. Glasbenikom ni dovoljeno igrati ali pa igrajo in jih vržejo ven ali pa pride policija in vse obrnejo na glavo. To lahko vidite v medijih. To je stvar iz katere se učimo in vidimo kaj se dogaja. Kadar vidim to, se nekaj zgodi v meni in upam da v drugih tudi – glasba je stvar, ki lahko nekaj naredi.

Letos je tema festivala raziskovanje širokega polja kulture, ki se razprostira kot vesolje. Kam bi šel, če bi lahko potoval s svetlobno hitrostjo?

D: Definitivno na luno.

I:  Ja, ampak to je zelo blizu.

D: Ja, zelo blizu in zelo hitro. Lahko je enodnevni izlet. Kar je zanimivo, ker lahko pridem nazaj in govorim o tem kaj sem videl in kako sem se počutil na luni.

I: Rada bi šla do vsake zvezde v Rimski cesti in videt. Ne vem, če je blizu ampak samo družiti se tam.

D:  Družiti v vesolju.