Velenje, 29. 8. 2021

KUNI INTERVJU: SBO

SMRT BOGA IN OTROK

24. Festival mladih kultur Kunigunda se je zaključila s koncertom, kjer so med drugimi nastopili tudi skupina SBO. SBO ali izvirno ime Smrt boga in otrok, je ljubljanska trap skupina. Njihova brezkompromisna pojavnost in neobčutljiva izraznost sta odmevali kot basovski pank za internet generacijo. Marca so izdali novi album TRANS, ki je njihov prvi uradni album, s katerim pa so se od trapa obrnili proti elektroniki. Na koncertu so postregli z neverjetnim nastopom in energijo, ki je bila odličen zaključek letošnje Kunigunde.

Na koncertu smo se pogovarjali s članom SBO-ja Petrom Franklom.

Marca ste izdali prvi uradni, celovečerni album imenovan TRANS, na katerem ne slišimo trapa, temveč zanimivo  mešanico house in elektro in seveda tranca. Zakaj ta premik?

Mi že od nekdaj, mamo radi elektronsko glasbo, kakšni več kakšni manj. In se mi zdi, da je to samo naraven razvoj. Hip hop dopušča ta spoj žanrov že od nekdaj ali z rockom ali z jazzom ali z rnb-jem, tudi z elektroniko gre skupaj. Je že v nas, elektronika je v nas.

Imeli ste tudi nekaj spletnih koncertov, kakšna je izkušnja igrati brez publike?

Drugačen medij je. Sicer kadar delaš predstave je fajn, da imaš publiko v mislih, tudi sicer ko nastopaš. Publika je bila, ampak je bila publika v smislu tehnična ekipa, snemalci, zvok, organizatorji. Mi smo imeli v Kino Šiška skozi eno dogajanje. Smo se premikal po prostoru, po odru, po backstage-u. Tako da moraš si pol sam zamislit publiko, pa nekako imet to  navidezno povezavo s kamero, si moraš predstavljat, da je to nekdo.

Ste sami katere spletne koncerte spremljali in če ja, kateri vam je najbolj ostal v spominu?

Nisem zares spremljal spletnih koncertov. En spletni koncert sem posredno spremljal. Enkrat s prijateljem Filipom. On je kupil karto za Jala Brat in Bubbo Corelli, dva sarajevska raperja. Ampak sta bila tudi brez publike. Nisem se 100% fokusiral na koncert, če sem iskren.

V vaših besedilih je  veliko sodobnih kulturnih referenc, kako poteka ta kreativni del – pisanje besedila, kdaj nastajajo, kaj je navdih?

Odvisno kakšne trenutne osebne izkušnje ima kdo. Lahko so te izkušnje prav navdih, lahko pa se kdaj tudi zmenimo, ta pesem bo o temu, ta pesem bo naslavljala to. Odvisno, kdaj začneš pisati brez ideje, kdaj pa se osredotočiš na eno idejo.

Naslov Trans ste v promo tekstu navezali med drugimi tudi na slovensko politično tranzicijo. Kako gledate na preteklo leto in kako ste doživljali odmevne dogodke, recimo situacijo z Rogom?

Jaz živim blizu Roga in sem dostikrat šel v Rog in se mi zdi, da je to bil en super prostor za alternativne dogodke, neko svojo kulturo je razvila ta tovarna. Imeli si delavnice, umetnike, zatočišče za begunce, vse to. Škoda, da ni več tega, kar se je tam delalo. Morali bi se oni bolj zmenit z občino. Kolikor jaz razumem si noben ni hotel prit sproti, ampak treba se je nekako zmenit za prostor, ga skupaj sanirat. Morali bi nek dialog vzpostavit, ker eni bojo pravili, da je bila občina iracionalna, odvisno s katere, perspektive pogledaš.

Letos ima festival Kunigunda rdečo nit srcalo družbe, točno zaradi te politične situacije. Kaj vi, kot band srcalite ljudem in kdo ste, kot posamezniki, ko se pogledate v ogledalo?

Kaj zrcalimo ljudem ne vem (smeh). Najbrž sebe, vsakega po mal, 5 nas je. Ampak kar se pa tiče kdo smo mi ko se pogledamo v ogledalo, sam bog ve (smeh). Včasih če se preveč časa gledam v ogledalo, me začnejo preganjati čudne misli, začnem se opazovati in ”kva je to”. Ok, res živim in kar obstajam, kaj je to?

In kaj ti kot Peter daš publiki?

Greš nekam, da se imaš dober, naj se imajo ljudje dobro. Kdaj je tudi fajn če se malo izobražuješ (smeh).