Velenje, 25. 8. 2019

KUNI INTERVJU: Noctiferia

Dvajset let glasbene ustvarjalnosti, raziskovanja in preizkušanja metalskih žanrskih okvirjev, številna mednarodna sodelovanja in turneje z zvenečimi imeni svetovne metalske scene ter izgradnja karakterne atmosphere v glasbenem izrazu, je vodilni metalski zasedbi na domačih tleh utrdilo prepoznavnost tudi v tujini. Na povabilo Jureta Longyke v oddajo Izštekani so zapriseženi težkokategorniki zagrizli v izziv ter izbrane »jezne« pesmi zadnjih treh albumov preoblekli v gypsy, swing, etno in balkan. Mi smo jih slišali v magični jami, Hudi luknji, butičen akustični koncert pa so izvedli z razširjeno postavo. Skupini so se pridružili še pihalci, trobilci, godalci, tolkalci in vokalistka.

Koncert smo razprodali, skupina pa je ob tem na svoj Facebook zapisala: »Hud večer v Hudi Luknji! Hvala vsem, ki ste bili del unikatnega dogodka in ste pomagali razprodati naš prvi koncert pod zemljo!«

Pogovarjali smo se z basistom, Urošem Lipovcem.

Transnatura, akustični koncerti, zanimivo glasbeno popotovanje enega najuspešnejših slovenskih metal bandov na pobudo Vala 202. Ste se za ta eksperiment odločili hitro, ste oklevali? Kakšni so občutki? Ste uživali?

Ja, mislim, da je bilo jeseni 2015, ko nas je kontaktiral Jure Longyka in rekel, če bi bili za tak izziv in smo ga malo preveč resno vzeli, tako da se štiri leta po tem še vedno vsake toliko ukvarjamo s tem.

Ste se za ta eksperiment odločili hitro, ste oklevali?

Niti ne, ker smo že deset let nazaj imeli ideje, da mogoče bi pa kdaj kej naredil podobnega ampak nikoli ni bilo motivacije, ker rabiš nekaj, da narediš ta projekt. Tukaj je bilo gostovanje pri nacionalnem radiu in smo rekli, dajmo, izkoristimo priložnost.

Kakšni so občutki? Ste uživali?

Malo smo bili prestrašeni, ker bomo sodelovali s profesionalnimi šolanimi glasbeniki, mi v bandu smo pa vsi nešolani in je bila negotovost ali smo sposobni ali nismo in kako naprej… Na koncu smo začeli tudi uživati v tem,  je nov izziv, ki je pa veliko energije in časa pobral, to pa sigurno.

Tudi vaš aktualni projekt je izjemno zanimiv. Posneli ste priredbe pesmi skupine Laibach. Kako je prišlo do te ideje?

Podobno kot pri Transnaturi, z Laibach se spogledujemo že od samega začetka, ker nam je bila všeč njihova atmosfera, pristop do tekstov in provokativen način izražanja. Že leta 2006 smo imeli na industrialnem albumu Slovenska Morbida  dosti očitne vplive Laibach. Zdaj pa je prišel trenutek, ko smo se odločili in naredili 7 komadov.

Se morda obeta kakšen skupni koncert?

Zaenkrat še nismo o tem razmišljali, če pa bo, boste vsi izvedeli. Prvenstveno nam je, da dokončamo ploščo. V bistvu je končana, treba je narediti mix mastering, prvi videospot je v izdelavi, najprej moramo končati te stvari, potem pa bomo razmišljali o koncertih.

Delujete že zavidljivo število let, za vami je nešteto koncertov in turnej, tako doma kot v tujini. Na kaj pa ste najbolj ponosni?

Težko reči, bom izpostavil nekaj koncertov. Eden izmed njih je bil ravno Transnatura v Drami v Ljubljani, ki je totalno »neprimeren« ambient za metalce, to je bilo posebno doživetje. Nastop na Športniku leta v Cankarjevem domu, zelo morbidna zadeva za nas, zelo zanimiva, ampak čudna. Drugače pa Kitajska, Wacken so tudi stvari, ki jih ne bomo nikoli pozabili, veliko, saj že dvajset let obstajamo, nekaj smo že doživeli.

Kako doživljate vašo publiko, verjetno imate poleg zvestih oboževalcev tudi vedno mlajše?

Publika se menja, ker smo band, ki že kar nekaj časa obstaja. Tisti, ki so nas na začetku poslušali, danes mogoče niti ne sledijo več tej glasbi. Odprti smo in sprejemamo kogarkoli, ki podpira nas, mi smo veseli vsakega novega fana. Nismo zbirčni. Tudi naša glasba je široka, tako da rabimo ljudi, ki so precej open minded, ker nismo dost »true metalci« za »true metalce« (nasmešek)

Kunigunda letos raziskuje široko polje kulture, razprostrano kot vesolje. Kam bi šel, če bi lahko potoval s svetlobno hitrostjo?

Do konec vesolja, da vidim kaj je pol naprej.