Velenje, 4. 9. 2019
KUNI INTERVJU: MRFY
Štiričlanska novomeška indie grupa MRFY od leta 2013 uživa svojo zgodbo. Poleg koncertov turneje v lastni režiji, so nastopili na ljubljanskem showcase festivalu Ment, se odzvali povabilu francoskega festivala Europavox, ki jih je označil za bend dneva in bili vpoklicani v goste jesenske turneje Siddharte. Navkljub vsem nastopom, radijskim predvajanjam in izdihljajev socialnih omrežij, je MRFY v prvi vrsti sinonim za skupino štirih posameznikov, ki diha, živi in razvija svojo glasbo ter ideje, skozi katere se izraža in povezuje.
Za Kunigundo sta se z nami pogovarjala glavni pevec Gregor Strasbergar in bas kitarist Lenart Merlin.
Kaj so bile za vas največje prepreke na ustvarjalni poti?
L: Ja, kakšne osebne, čustvene težave in nesporazumi znotraj benda.
G: Ampak, ja niso bile spet tako grozne prepreke.
L: Ja, sej.
G: Ker potem na koncu dneva se imamo spet vsi radi.
Izogibate se tipičnim refrenom, je to namerna odločitev?
G: Ja mogoče se izogibamo tipičnim aranžmajem komadov, ampak ko pač daš fokus na neko besedno zvezo ali pa na neko linijo, je pač, ni nujno da je zdaj glih refren, je lahko pol cel nov space.
2018 ste izdali album Story – ste zadovoljni z njim, bi zdaj ko ste končali z njim kaj spremenili?
G: Vedno bi kej spremenili. Ampak to se pol naučiš za naprej, tako da zdaj ko delamo drugo plato, počasi, vemo veliko več stvari kot smo jih prej.
Kdaj pa bo druga plata?
L: 2020
Igrali ste na festivalu Europavox – kako se igranje na tujih festivalih razlikuje od igranja na domačih?
G: Po eni strani se mi zdi da imaš manj odgovornosti, ker je totalno nepoznan folk, ker tu v Sloveniji, skoraj vedno do zdaj nek poznan folk, ker je pač tut majhna država pa trg. Po eni strani se mi zdi da si mal bolj svoboden glih zaradi tega, ker pač prideš pa greš pa folk je velik bolj mimoidoč.
Sprehajate se med mainstream in alternativo – ste se sami našli v tem, bi radi ostali v tem okvirju?
L: Ja, sami smo se našli, ampak se nebi radi sprehajali med tem ampak okoli tega obojega.
Gregor, ti pišeš besedila za pesmi. Si kdaj pri pisanju besedil dobil blokado? Kako si jo prebrodil?
G: Ja, mislim težko je reči, pisat besedila, zdaj pač navdih pride ali pa gre, ampak vedno sem vedel da neki bom naredil, vprašanje zdaj kaj je ful dober pa kaj je ful slabo. Nekak sam kanaliziram to kar pač čutim. Tako da, ja, sem mel že blokado, ampak sem vedno vedel da bo neki pol.
Na socialnih omrežjih ste zelo dejavni in izstopate s svojimi objavami. Mislimo da je v vaši družbi zelo zabavno. Kaj bi se dogajalo, če bi šli z vami na turnejo?
L: Kolk folka? Pet? To bi bilo zabavno. Nebi bilo dolgčas.
G: Smo mal čudaški, smo mal vesoljci, ampak zaenkrat tisti ljudje ko so nam bili kul, smo jih vedno ful tko, sprejeli. Ful organsko pol. Če se organsko razumemo s komerkoli, pol zna bit zelo zabavno.
Kunigunda raziskuje polja kulture, širne kot vesolje. Kam bi šli če bi lahko potovali s svetlobno hitrostjo?
G: Jaz bi šel v Nemčijo. (smeh). Ne sej to je vprašanje za našega kitarista Tomija, ker on ful bolj raziskuje vesolje. Mi smo nekak samo pojem vesolja, ne pa točne lokacije.
L: Ja ni lokacij. Čeprav jaz če bi lahko potoval s svetlobno, bi šel vsakič ko bi me srat prijelo bi šel domov. Srat pa pol nazaj. (smeh)
