Velenje, 26. 8. 2021
KUNI INTERVJU: Alja Krofl
Letos je na brežinah Škalskega jezera zrasla še ena čudovita naravna skulptura, Mama narava. Delo je domače umetnice Alje Krofl s povabljenimi umetniki. Skulptura Mama Narava je eksperimentalen projekt, kip, ki raste in zeleni, naravni cikel pa poskrbi za transformacijo. Ideja je zrasla iz sanj, iz kolektivnega nezavednega, z njo pa se Alja poklanja mami naravi, njeni največji učiteljici.
Pogovarjali smo se z Aljo o procesu nastajanja skulpture, kot tudi z Dono Pratneker, ki je bila ena izmed umetnikov, ki so se pridružili Alji.
Na odprtju druge naravne skulpture Mama narava smo. Najprej – tudi sama si mama. Kaj se ti zdi pomembno pri vzgoji teh malih ljudi, kakšne vrednote želiš podati naprej?
Da smo spoštljivi do narave, da jo imamo radi, da delamo z njo, da živimo od nje, da znamo delati z njo, si pridelati hrano in jo spoštovati. To si želim naučit Kalino.
Kako ti doživljaš današnji svet, se vendarle vračamo k mami naravi, se od nje vedno bolj oddaljujemo?
V zadnjem obdobju nas je prav ”pahnalo” v to, da še bolj iščemo to povezavo. Sploh z neko skupnostjo, neko ”grudo” domačo, da se počutimo varne, da nas ne bombardirajo z vseh strani tako kot nas. Da se povežemo in da živimo v okolju in si skušamo ustvariti nek varen prostor. Glede na to, da ustvarjam, poskušam na naraven način posegati v okolje.
Takšen projekt verjetno najprej nastane v glavi, potem pa se ga tedne še ustvarja. Kakšen je tvoj proces, kam greš po inspiracijo, kako naporna je potem izvedba?
V bistvu smo mi kot neki prenašalci oziroma, dobimo sporočilo iz nekega kolektivnega nezavednega. Smo prevodnik in ustvarimo kar že itak ustvarjamo, na nek način se učimo od narave, ona je naša največja učiteljica in ji v bistvu s tem darujemo nazaj, da ustvarjamo in da živimo tako kot živimo. Bili so momenti ko nisem vedela zakaj mi je tega treba (smeh) in potem je trud poplačan in sem ful vesela ker imam take prijatelje, ki ti stojijo ob strani, ki znajo, se učim lahko od njih. Smo v bistvo na nek način dušna familija in sem zelo hvaležna, da smo to ustvarili.
Letos Kunigunda srcali vse nas. Kaj vidi Alja, ko se pogleda v ogledalo?
Zdaj se vidim v tvojih špeglih (smeh), eno zardelo ženo z vencem na glavi. V bistvu je težko obdobje za vse nas za nami, jaz mislim, da če je s srcem potem delamo prav.
Dona, bila si tukaj ko je skulptura nastajala, pomagala si plesti in igrati glasbo. Kakšen je bil proces nastajanja Mame narave zate?
Dona: Je ena taka delovna izkušnja biti, dan za dnem, zunaj v naravi, na zraku, delati s telesom in ne samo z možgani. Gledati kako se počasi naplete, iz tedna v teden in vmes so vejice pozelenele, kar mi je dalo dodatno motivacijo. Zrasla je pa zdaj taka kot je.
