Ja, res je. Leta 2012 sem imel zadnji večji koncert, tukaj v klubu eMCe plac in mislim, da je takrat bilo rekordno število ljudi. Bilo je super. Veliko nekaterih stvari se je zgodilo v tem času; v tem času sem končal fakulteto, odprl sem firmo s.p. Življenje sem postavljal na noge, na nekakšen dolgi rok. Saj veste kako je v Sloveniji, z glasbo je težko preživeti, zraven je potrebno delati še ostale stvari, kar so pri meni prioritete. Kar ne pomeni, da sem nehal delati glasbo, delal sem jo vsak dan. Snemal sem ves čas, samo izdajal nisem materiala, ker sem hranil najbolše stvari za nekakšen izid, ki je album, ki prihaja letos. Vse, kar sem se pojavljal, so bile večinoma kolaboracije.

Mislim, da je bila prej tukaj scena lačna, če lahko temu tako rečem. Veliko več je bilo nekakšnega dokazovanja. Primer, ko je bil kakšen Open mic even v kakšnnem klubu, smo se vsi grebli za mikrofon, danes tega ne vidim. Več se je delalo, več stvari je prihajalo ven. Glede na to, da smo imeli manj razvito tehnologijo, ni bilo tako na voljo dobiti studio, ni mogel vsak snemati in mislim, da je ravno to bil razlog, da smo bili bolj lačni tega. To je nekakšno odraščcanje na ulici in si imel kaj za povedati, bolj si bil kreativen. Ne samo v glasbi, ampak tudi v športu in vseh ostalih stvareh. Rad bi videl, da je sedaj več tega, malo je zamrlo vse skupaj.

Glede na to, da delam glasbo 15, 20 let, imam jaz osebno občutek, da sem šele komaj začel. Da komaj sedaj vem kaj želim, kaj delam. Moje vizije so čim več albumov, čim več projektov, s tem seveda videospotov, koncertov, sodelovanj z balkanom. Smo že itak kej tesno povezani z Evropo, upam, da bo tudi kaj preko luže. Plani so kar veliki in grem seveda za njimi.

Ideje? To bi bolj prepustil Mrigotu, saj je on bolj glava za to. Moja ideja je v bistvu bolj kot samo pomoč, mogoče tudi steber tem dogodkom. Se pravi, da se lahko računa na mene. Ni važno, ali je dobrodelni koncert, koncert za kunigundo, koncert za nekoga drugega, ki se predstavlja. Vedno bom prišel podpret in mi ni problem, še posebaj tukaj v našem okolju, Velenju.

Prvo, se borim zase, za svojo družino, hkrati pa za svoje okolje. Če lahko z enim svojim besedilom poenostavim; »Jaz delam to za skupnost in za svoje ljudstvo, zato pa tu smo, ko je gusto. Se pravi, za sebe in za svoje ljudstvo.«

Beck: Kot 3320 smo v bistvu zaceli leta 2013 in še vedno traja.

Triiiple: Meni se zdi ful fajn, fenomenalno. Okoliščine danes so popolnoma drugačne kot prej, vsi smo šli svojo pot. Prijatelj Beck je večino časa v Nemčiji, tako da je danes prišel ravno od tam. Ampka je fajn po zelo dolgem času nastopati, še posebaj tukaj v Velenju. Obujati stare spomine in delati nove.

Beck: S hiphop glasbe se ukvarjam že od desetega leta, kot hobi, kar je parkrat skoraj prerastlo v nekaj resnega, ampak je slovenski trg za to skoraj premali.

Triiiple: In zato, ker čas ne dopušča hobijev.

Beck: in življenja kot rapper.

Triiiple: Jaz bom, definitvno.

Beck: Jaz se borim za to, da iz malih stvari naredim velike. Da spremenim z malimi stvarmi velike stvari. Bori se biti človek, ker človek kni lahko biti. Sliši se malo smešno rečeno. V bistvu, borim se za to,  da uresničim vse cilje v naraščaju. V komadih govorimo, to kar se je nam dogajalo in čakamo komade, pri katerih bomo lahko rekli kaj drugega.

Triiiple: Borim se za svoje pravice, svojo družino, za svoje ideje. ZA SVOBODO GOVORA, dejansko.

Oba: Za peace.