Velenje, 25. 8. 2018

Intervju: Demolition Group, Bitch Boys

Bitch Boys

Ikone slovenskega surf rocka, Bitch Boys, so se odzvali na surfrevival, sprožen s soundtrackom kultnega Tarantinovega filma Pulp Fiction sredi devetdesetih let in uspeli tudi v tujini.

Pogovarjali smo se s pevcem Robijem.

Zanimivo je, da snemate skupaj 5. in 6. album. Kako to poteka?

Tako, snemamo 5. in 6. album, ostalo nam je še pet komadov in bo zadeva končana. Sicer se vleče že veliko let, ker smo vmes dobili mal otročičkov in malo smo se polenili, pa še kakšen drug bend zraven ustanovili, ampak se bo, upam, zadeva kmalu zaključila. In danes po pogovoru z vašim Dejanom (Požegarjem iz koncertne ekipe), bomo verjetno celo izdali zadevo tudi na vynilu, tako da se moramo njemu zahvaliti za idejo.

Kdaj pa naj bi albuma izšla?

Plan je pozimi ali pa realno z datumom nekje v 2019. Bomo videli koliko bomo pridni.

Bili ste na več turnejah po svetu, kako se domača publika primerja s tujo? Kakšno je vzdušje?

Doma je vedno fajn, moram pa reči da smo letos prvič na našem koncu in smo dobili tako prijeten odziv kot tukaj še ne. Pa smo bili parkrat v eMCe-ju, ampak tokrat lahko rečemo da je bil feedback najbolj simpatičen. V tujini smo videli pa oba ekstrema in ovacije pet tisoč glave množice in tudi redko udeležbo, pa ne po naši krivdi ampak so bile take okoliščine, tako da smo spoznali slast in grenkobo na obeh koncih.

Ste v osebnem življenju takšni kot na odru,  surf obleke, posebne frizure in stari avtomobili?

Za stare avte, eni ja eni ne, kakšen kdaj tut gre na servis in se ne vrne, ampak nekateri se pa res držimo nekega malega kodeksa da more bit ameriški avtomobil pri bajti. To nam zaenkrat še uspeva. Stil pa absolutno je vsakodnevni tak. Sej ko smo bili dvajset let mlajši smo se malo bolj se picanil  pa mal bolj zalizal, ampak zdaj že lase šparamo, ampak zaenkrat še gre.

Surfrevival je bil sprožen s soundtrackom Pulp Fiction-a. Ste vi tudi našli inspiracijo v tem filmu?

Inspiracije mogoče ne, bil je pa zagotovo zagon. Jaz sem surf glasbo poznal že prej pa verjetno tut naši fantje, smo se s tem spogledoval, ampak nas je pa verjetno res film in ta bum v tistmu času premaknil do te mere, da smo rekli ”pišovka” kaj pa če bi še mi to poskusili. Ker prej smo bili vsi mal bolj v kakšnih rockabilly vodah, bobnar v punk, kitarist en kup bluesov, takih in drugačnih. Basist tut pri rockabillyih, prej je imel on še tudi band Bananas. Ampak je v tistih časih zadeva nastala in smo očitno tudi ujeli pravi trenutek, ker takrat je bilo v Sloveniji taka eksotika, da je bil res tak mini trend in je maldo, staro, vse je nekako uživalo v tem, zdaj pa se je stvar malo umirila. Smo pa neka surf stalnica. Če se reče v Sloveniji surf glasba, se pač ljudje spomnijo na nas. Smo pa vedno veselih novih obrazov, kar je najlepše.

Za konec še Kunigunino vprašanje. Festival Kunigunda se bori za mlade kulture. Za kaj se borite vi?

Mogoče bo to malo nenavadno, ampak jaz se borim predvsem za to da bi se mladina in posledično tudi starejši več pogovarjali v živo in manj po sms-ih in po smartfonih. Sem zagovornik žive  debate in zdrave komunikacije in osebno sem zelo razočaran, ko vidim da mladina kot zombiji hodijo s smartfoni in listajo po tem. In mogoče je to meni kulturni navdih, da se ljudje začnejo ukvarjati drug z drugim v živo, ne pa da se čez klopco dopisujejo drug z drugim z sms-i.

Demolition Group

Veterani slovenske alternativne glasbe, Demolition group, so stari znanci Kunigunde. Legendarna zasedba, ki ustvarja že več kot trideset let, še vedno igra neposredno, surovo, do zadnje kaplje znoja, do zadnje kaplje krvi! Preverjeno!

Na pogovor smo povabili pevca Gorana Šalamona.

Nazadnje, ko ste bili tukaj ste napovedali nov album Pojdiva tja, ki je izšel maja. Kakšen je bil odziv publike?

Sedaj ne vem. Težko je recimo enemu undergroud bandu govoriti o odzivu publike, na način, kot da je to normalno v nekakšni glasbeni industriji ali nekaj takšnega. Recimo, kaj jaz vem bi prizvalo podatke o številu prodaje. Tako da, to ne vem, je zelo nerelevantno za tak bend, kot je Demolition Group. Lahko pa povem, da dejansko koncerti po tem albumu, po maju, ki so največkrat približno polovico koncerta z novim albumom, izzove pri publiki takšen odziv kot ga imamo že vseh teh 30 let. Se pravi, odziv je dober. Mislim, da publiki, ki nas spremlja pušča pozitiven in odobravajoč okus.

Novi album je kritičen ampak ni tako aktivističen kot prejšnji, je bolj intimen in oseben. Zakaj takšna odločitev?

To je sedaj nekakšna takšna ugotovitev, da ni tako kritično. To je zmeraj vprašanje, če vzamemo, da sta prejšnja 2 albuma bila izrazito aktivistična, v tem bolj družbeno političnem smislu. Ta ni takšen, ampak ne pomeni, da ta ni manj kritičen. Ker dejansko kritika družbe ni samo odziv na politično dogajanje, je tudi veliko ostalih stvari, ki so kritične v družbi. Mislimo, da se da marsikaj spremeniti, da bi bil svet boljši, kot je sedaj. Je ta kritika na albumu »Pojdiva tja« dejansko usmerjena na bolj osebno, intimno, individualno smer.

Ker očitno je ta svet v zadnjih letih postal tako deformiran, tako izkvarjen, da dejansko je ta individualizem povozil vse, kar je družbeno, vse kar je nek občutek skupnosti. Ta družba, ta čas, ti ljudje sploh niso pripravljeni karkoli sprejemati ali karkoli razmišljati v smislu skupnosti. Toliko je prevladal ta individualizem, da tisto, kar je kritično v družbi čutijo samo takrat, ko je kritično za njihovo osebno življenje, za stanje njihovega individualizma. In tako smo rekli ajde, če ne moremo pokazati slabosti ideologije individualizma, skupnosti, družbi in celoti, gremo na osebno raven in da tudi tukaj kažemo, da ne naredi nič dobrega za posameznika.

 

V nekem intervjuju ste izjavili, da z izzivi ohranjaš mladost. S čim se vi izzivate?

Mladost je morebiti tako ena taka poenostavljena prispodoba nečesa živahnega, nečesa v toku, nečesa, ki živi, zato da se mu uresniči nekaj v prihodnosti. Se pravi, ki ima prihodnost pred seboj. Tako da mladost ne vzamemo čisto dobesedno. V principu mislim, da je tisto, kar te ohranja pri življenju, je to, da še zmeraj upaš v to, da boš naredil nekaj več kakor danes. Tako da, mi se še zmeraj zanašamo, da bomo v glasbi, pesmi ali rock’n’rollu naredili nekaj več, kot smo do sedaj, in zato tudi vztrajamo pri tem.

Pa še kratko Kunigundino vprašanje. Kunigunda se boru za mlade kulture. Za kaj se vi osebno borite?

Najbolj banalno ter najbolj enostavno je recimo, da se borimo za boljšo družbo, za boljši jutri, za boljše vse skupaj. Ne samo za tiste, ki si lahko privoščijo najboljše.