Predfestivalskega dogodka si ne bi mogli zamisliti bolje. 3.8.2017 so bili z nami King Buffalo (ZDA), Newyorški trio ki je publiko navdušil z  mešanico psihadeličnega/heavy blues/stoner rocka. Pridružil pa se jim je še slovenski band The Hoax Program, z obojimi pa smo za INFO Kunigundo po koncertu poklepetali.

Ali je kdo od vas že osebno obiskal Evropo?

Scott: Sam sem bil že v Londonu, Parizu, Švici, v Benetkah, Rimu.

Sean: Deset let nazaj sem študiral v Londonu, bi povedal kaj več o tem pa se ne spomnem kaj dosti. (smeh)

Dan: Predporočno potovanje.

Glede na to da ste vsi že doževeli Evropo, ali lahko izpostavite kakšno razliko med Evropo in ZDA? Naprimer koncertna kultura; kdo žura dlje, kdo več spije?

Koncertna kultura je definitifno drugačna. Zdi se mi, da je ljudem v Evropi naša glasba bolj všeč kot v ZDA. V ZDA je bolj razširjena pop glasba, vse se vrti okoli pop-a. Ravno zaradi tega se nam zdi, da pride tukaj glasba bolj do izraza. Kar pa se tiče ljudi – pijejo in žurajo povsod!

V Velenju je eMCe plac edino mesto kjer živi alternativa kultura. Kako je pri vas?

Prihajamo iz majhnega mesta v New Yorku. Čeprav je majhno nam ponuja veliko lokalov v katerih lahko nastopamo. Ravno zaradi teh smo se našli in ustanovili King Buffalo.

V Sloveniji bi bend z vašim stilom že vrteli na glavnih radijskih postajah, prav tako imajo bandi veliko podporo, zato jim lahko hitro uspe. Kako je nekemu alternativnemu bandu, ki želi prilezti na glasbeno sceno pri vas v ZDA?

Pri nas moraš sam delati na tem, da prideš na glasbeno sceno. Torej čim več nalaganja glasbe na internet, čim več koncertov, čim več turnej. Najbolj važne so turneje, kajti brez njih te nihče ne jemlje resno, nisi »pravi« band. Turneje koristijo bandu, saj spoznaš nove ljudi, igraš z bandi za katere nisi nikoli slišal, posledično se skupina tudi zaradi turnej izboljša. Poleg vsega tega pa so turneje res zabavne! Pri King Buffalo imamo vsi strast do glasbe, imamo to kemijo. Sami poskrbimo za vse, vsak je zadolžen za svojo nalogo. Tega sigurno ne bi počeli če ne bi v tem uživali.

Kakšen izziv vam predstavlja to, da ste sami svoji mojstri?

Pri samem snemanu je tako, da vedno zraven malce znoriš, saj že tolikokrat slišiš posnetek, da na koncu čuješ stvari, ki jih sploh ni. Nekaterim snemanje samih sebe uspeva, drugim pač ne. Čeprav na trenutke znorim, me to vseeno osrečuje. Pri promociji je zadeva drugačna, ne vem več če sem sploh še dober v tem. Vedno je čudno promovirati samega sebe. Veliko raje govorim o drugih bendih kot o našem, saj je čudno hvaliti samega sebe. Kar delamo je ubistvu to, da posnamemo čim več, si uredimo čim več turnej, po tem pa vse to naredi svoje. Za publiko redno objavljamo live posnetke kot tudi studijske albume. Delamo kar delamo in včasih je najboljši način da ugotoviš kaj pravzaprav delaš ta, da preprosto igraš pred publiko in šele takrat vidiš kakšen odziv ti dajo.  Če je dober, veš da delaš prav.

Prej ste omenili, da je Buffalo mesto blizu vašega kraja. Ali izvira ime od tod?

Ne (smeh). Verjetno bi si mogli izbrati drugo ime. Amak izbrali smo si ga in zdaj je kar je. Nismo kralji iz Buffala, smo iz Rochestra v New Yorku. Ko smo izbirali ime smo imeli v glavi sliko šamana z rogovi bivola, zdelo se nam je res kul, zato smo band poimenovali po tem. Leto kasneje smo ugotovili da je ime kar bedno in da je bila ideja slaba, verjetno bi si lahko izbrali boljše ime vendar se nam je z imenom mudilo, ker smo imeli kar hitro prvo turnejo. Na koncu koncev mislim, da nam ime kar ustreza. Veliko bendov verjetno nima najboljšega imena, ampak ko prideš z bendom enkrat dovolj daleč, ime sploh ni važno, če delaš dobro muziko. No vbistvu je ta bivol (buffalo), res kralj bivolov. Živi v jami in se pojavi vsakih dvesto let, ne moremo povedati njegovega imena, ker ne razumemo njegovega jezika (smeh).

Lani ste izdali nov album Orion, kako je ta album razlikuje od vašega ostalega dela?

Pred albumom Orion smo pravzaprav odkrivali kdo smo, s tem albumom pa smo to odkrili. Zdaj smo že kar nekaj časa skupaj, opazili smo veliko sprememb od samega začetka banda. Nismo bili sigurni kdo bomo, z albumom Orion smo se nekako ustalili, tako da ta album predstavlja točno to kar smo. Večina naših skladb izhaja iz naših jam sessionov. Ko začnemo igrat, igra vsak po svoje. Basist da bas linijo, bobnar beat, na koncu se vse skupaj poveže in v določenem trenutko vemo da je to to. Prvotno smo bili v bandu štirje, še ena kitara z vokalom. Ko smo ostali samo trije smo potrebovali nekaj časa, da se navadimo na to.  Album Orion je kombinacija vsega tega.

Če lahko izbirali enega človeka, ki bi glasbo, kdo bi bil? Vaš idoli? Ljudje, za katere želite, da jih doseže vaše sporočilo?

Vsi ki počnejo sranje naj poslušajo album in naj tega več ne počno. Veliko je bendov, za katere bi želelii da nas poslušajo, naprimer Dave Grohl. Nasploh pa želimo, da nas slišijo ljudje, ki nas ne poznajo. To je tudi cilj turneje, da se pokažemo kot dober band, da ljudje uživajo, tako kot mi uživamo na odru.

Ali ste danes pili rdeče ali zeleno pivo? Union ali Laško?

Rdeče. Rdeče nam je bilo bolj všeč. Upam da nismo s tem zanetili vojne med slovenci.

Kako je imeti koncert na četrtkov večer?

Načeloma nam koncert na četrtkov večer ni problem, saj smo navajeni igrati kot predskupina bendom. Ljudje pridejo, ko pridejo.

V Velenju imamo svoj alternativni inkubator prav tu, v eMCe placu. Kako pa je z alternaticno sceno pri vas v Ajdovščini?

Trenutno bi rekel, da imamo kar nekaj izbire. Imamo Ajdovsko bazo, kjer se odvijajo vse mogoče reči, od punk rocka do deadh metala. Imamo bar Motorko na jezike, kjer nastopajo manjši punk rock bandi, ki iščejo datume za turnejo. Imamo pa še en bar Hiša mladih, kjer vsake toliko organizirajo takšno reč kot je danes tukaj. Sicer pridejo nastopati tudi naprimer Nina Pušlar, vendar smo tudi mi tam že dvakrat igrali. V Ajdovščini (potrka na mizo) imamo celo kar nekaj na izbiro.

Med branjem vaših besedil sem zaznala močno družbeno in politično kritiko. Zakaj je temu tako in kaj je vaše glavno sporočilo poslušalcem?

The hoax program izhaja iz punk mišljenja. Glede na to, da več ali manj sam pišem besedila, dosti se izobražujem, opazujem kako zgleda ta svet trenutno, tako da iz vsega tega na koncu črpam vsebino za besedila. Ja, besedila so družbeno kritična. Mogoče je glasba malo bolj radio friendly, ampak sporočilo je še vedno na nivoju punka, hardcora. Na kratko povedano je naše sporočilo misliti s svojo glavo, sprejemati različnosti in predvsem se ne podrediti tako hitro kot se ta svet podreja.

Kaj se vam trenutno zdi največji problem v družbi?

Trenutno je svet, če se lahko vulgarno izrazim, v kurcu. Tako da upajmo, da bodo mlade generacije vseeno delovale v tej smeri, da se bodo stvari premikale na boljše. Tako da bo vsak imel dovolj, da bo vsak slišen, upoštevan. Glede na to kot sem rekel da svet je, tak kot je, vseeno ostajam optimist. Zato pa tudi imamo punk in hardcore, ki ohranjata kritiko. Mogoče zveni malo elitiztično, vendar spremljam mnogo tega in trenutno sta samo punk in hardcore tista, ki si drzneta čez to mejo in povedati, da stvari niso vredu. Upajmo, da boste mlajše generacije sposobne obrniti stvari na boljše!

Ali se poslušalci odzovejo na vaše sporočilo?

Ne več. Po vseh teh letih, sam vidim malo konformizma. Dosti poudarka je na glasbi in ne toliko na sporočilu. Mi se trudimo. To je v nas, nemoremo iti preko tega.

Ker festival mladih kultur kunigunda tišči kulturo v žile, me zanima kakšen je vaš pogled na povezavo med mladimi in kulturo v danešnjem času.

Definitivno je bila približno 20 let nazaj, ko smo mi začeli igrat,  večja skupnost. Priznam pa, da jaz osebno nisem več toliko, vsaj v slovenski hardcore, punk sceni. Sklepam pa, da je še zmeraj neka skupnost.  Verjamem da je vsaj en delež teh mladih ljudi, ki posluša takšno vrsto glasbe, odpre knjigo z besedili in poleg samega besedila vidi še tisto nekaj drugega kot je samo glasba in besede ki se rimajo. Tudi, če je majhen delež takšnih ljud, upanje ostaja!

Če bi lahko sedeli pod mizo kogarkoli na svetu, da bi lahko poslušali pogovor kdo bi to bil in zakaj?

To bi bila Noam Chomsky in Gavin Nascimento. To sta trenutno zame dva človeka, ki imata spročilo, ki je konstruktivno na nivoju in je lahko razumljivo tudi navadnim ljudem.