Kakšni so vajini vtisi po koncertu?

D: Odlični! Veseli smo, da imamo tako lepo dekle, ki nas intervjuja, plus snemalca in the behind…top res!

M:Prva liga, super! Velenjska publika je Velenjska publika, to je to. Fajn je, v redu je bilo.

Marsikje ste že nastopali, vam je Velenje specifično?

D: Ja. Večja trema je. Če pride mama gledati pa teta pa punca pa od punce kolegica, pa od kolegice ata pa stric njen, bolj ti je nerodno. Ampak en komad, dva pa trema spi***.

M: Velenje je ognjišče, domači kraj, tu smo začeli igrati.

D: Tu je naš temelj, fundament,..

M: …zanamci, vse skupaj. Velenje je res the best. Fajn je doma igrati.

Ste že stari znanci Kunigunde, nastopali ste na njenem začetku, na njej ste se poslovili in za 20. rojstni dan ste spet tukaj. Kako vidite ta festival in festivalsko sceno v Sloveniji nasploh?

D: Super je. Ko smo leta 1997 začeli igrati s Kaozi, prej smo bili Alkoholica, smo na Kunigundi tudi delali, smo bili zraven v crew-u, oder smo postavljali, ko se je Kunigunda začela. Vedno sem na Kunigundi, vsaj na dva, tri koncerte pridem pogledat, kolikor imam časa. Odvisno tudi od bandov, ampak večinoma vse. Support!

M: Kunigunda je fajn. Kot si rekla, začetek pa srednja žalost pa konec pa spet začetek, pa še naprej. Fajn festival, domač festival, naj dela še tako naprej. Kar se tiče pa slovenskih festivalov, veliko jih je, se splača it. Ne bi izpostavljal.

Se vam zdi, da se je metal glasba že »od-stigmatizirala« v splošni javnosti, ste metalci v očeh splošne javnosti še vedno »bad guys«?

D: To je že kliše.

M: To je tak stereotip, da juhuhu, Že več kot deset let star stereotip.

D; Razen onih, ki so agresivni ampak tukaj ni pomembno ali so metalci, to so butli.

Zasledila sem, je nekoč vstopnica v Mladinskem centru Velenje za vaš koncert stala 666 SIT. Kaj se je od takrat spremenilo, kje ste danes vi, kam gre svet?

D: To je bilo 6.6.2006 in karta je bila 666 SIT ja. Svet gre vse bolj v p.m., ker ga vodijo narobe ljudje, Če bi ga bolj pametni in pozitivni bi bilo boljše. Ampak je kar je, Glejmo pozitivno, Se je pa veliko spremenilo. Na meni je mogoče malo manj las. Energija pa srce bije še vedno!
M: Digitalno je šlo ful naprej pa vse skupaj, evro, bandov je na ne vem katero potenco, ful več. Vsega je preveč.

Poleg glasbe vas druži tudi prijateljstvo – kako bi v eni besedi opisali druženje, ko ste vsi na kupu?

D:Mi se mamo radi! To je veselje, smeh, pozitiva, čeprav mi mogoče jezno zgledamo na odru pa se derem kot svinja, ampak to je vse na nek dober način. Jaz sem drugače nežen (smeh).

Bandom, tudi lokalnim, ste na nek način zgled, ime vašega banda imajo nekateri celo tetoviranega. Kaj bi bilo vaše sporočilo mladim oziroma vsem, ki se po vas zgledujejo, kaj bi jim povedala?

D: More beer pa bo vse v redu!

M: Bakite, pijte pa serbus lejga! (smeh)

D: Lepo se imejte, veseli bodite, pozitiva.

M:Respect!

D: Ja, bonton.

M: Poštevanka, plus, minus, deljeno. Če to osvojiš na socialni ravni, si tu.

Kaj vas sicer v življenju še zanima, kaj vam je pomembno?

M: Đole rad srfa.

D: Sam nimam kombija, da bi dal kam surf. Pa u stvari tudi surfa nimam.