Kakor so v drugi polovici 20. stoletja po svetu bili odmevni Woodstock, Monterey Pop Festival, Isle of Wight, Sunbury Pop Festival in mnogi drugi, se je navdušenje za kulturno-glasbene festivale razširilo tudi pri nas. Odmevnim Metal Days-om, OverJam-u, Lentu in drugim se je leta 1998 pridružila Kunigunda, ki je pritegnila pozornost predvsem mladih, željnih kulturnega/glasbenega dogajanja v času, ko se je poletje bližalo koncu, in so svoje proste dni želeli izkoristiti do maksimuma. Kunigunda pa ni omejila svojega spektra dogodkov samo na glasbo, temveč je obiskovalcem že od začetka nudila oglede razstav, plesnih in gledaliških predstav, modnih revij in performansov priznanih domačih in tujih umetnikov. Navdušila je tudi z malo mlajšim Titovim skate sessionom, ki se bo letos odvil sedmič. Z raznoliko izbiro artistov je tako pritegnila mlade in tudi starejše, domačine in pa tiste, ki so Velenje obiskali prvič ravno zaradi novih nastopajočih.

Letos se bo Kunigunda z Velenjskega gradu ponovno spustila že petindvajsetič, kar pomeni, da ji prihoda v mesto do sedaj ni preprečilo čisto nič. Čeprav je provokacija s konopljo zaznamovala 17. festival ali pa poroka istospolnega para – Svatba, na Titovem trgu, ki je bila takrat smatrana kot nekaj novega in za ozkomiselne in diskriminativne morda nekaj spornega, je Kunigunda bila zvesta svojemu načelu, da je srce kažipot v vse smeri in je tako tudi pri izražanju sebe. Kljub nekaterim krizam in tisti, ki je socialne dogodke najbolj zaznamovala – korona kriza, se je festival, čeprav je moral sprejeti manjše spremembe glede lokacije, odvil vsako leto. V času strožjih ukrepov so se dogodki odvijali v le malo oddaljenem Letnem kinu ob jezeru, kar pa je po svoje tudi nosilo nek čar, saj je glavno prizorišče bilo obkroženo z naravo.

Festival je Velenju prinesel dodatno kulturno svežino in od svojega začetka promoviral tudi še ne tako znana imena umetnikov, med katerimi so danes tudi takšni, ki jih pozna že velika večina glasbeno-umetniških navdušencev. Na Kunigundinih odrih so v preteklih letih nastopili pripadniki zelo priljubljenega “novega vala” slovenske glasbene scene (MRFY, MRIGO & GHET, EMKEJ…), ki danes samostojno nastopajo na raznih glasbenih festivalih po vsej Sloveniji. Ker v Velenju do prihoda Kunigunde še ni bilo predstavljenih veliko modernih kulturnih vsebin, so organizatorji usmerili vso pozornost v to, da na festival povabijo goste, ki ustvarjajo čim bolj vsebinsko raznoliko, važno pa je bilo tudi, da so ustvarjalci bili v večini pripadniki mlajše generacije.

S Kunigundo se je zgodil tudi preporod industrije v umetnost, saj je mladim likovnim umetnikov ponudila streho nad glavo – Pekarno v Starem Velenju. Velika atrakcija, ki je nastala pod okriljem Kunigunde so tudi grafiti na industrijski zgradbi v Pesju. Prizorišča dogodkov so se pred korono nahajala po celotnem mestu in njegovih malo bolj skritih in na nekaterih ne najbolj poznanih ali obiskanih kotičkih (Titov trg, Cankarjeva ulica, skate park, eMCe plac, park pred gimnazijo, podhod pri pošti, Stara elektrarna…) in letos se z Letnega kina ponovno vračajo nazaj v center mesta.

Praznovanje 25. obletnice največjega projekta Mladinskega centra Velenje se bo letos uradno pričelo 19. in bo trajalo vse do 28. avgusta, za vso burno dogajanje na festival pa nas bodo, z začetkom 15. avgusta, začeli ogrevati predfestivalski dogodki. Letošnji kulturno-glasbeni program bodo bogatili priljubljeni mladi artisti – Vazz, Žena, Masayah, Triiiple, Fraw Blanka, Noctiferia, Hellcrawler in drugi. Tako bo tudi letos Velenje ob koncu poletja s Kunigundo kulturno obarvano in festival nas bo ponovno spomnil, kako pomembno je, da si upamo izražati sebe in biti drugačni.

Avtorica: Lara Oblak